Leta 1973 – 28. januarja je bilo ustanovljeno DRUŠTVO FOTOGRAFSKIH DELAVCEV SLOVENIJE
Ustanovitev prvega fotografskega društva leta 1851 v Parizu pomeni prodor fotografije v širšo družbeno populacijo, čeprav so bili člani društva v glavnem iz vrst premožne in inteligentne družbe. Društva so se zapirala v svoj krog in ustvarjala razvoj fotografije predvsem v umetniškem smislu. V Sloveniji so prvo društvo ustanovili leta 1889 v Ljubljani. To je bil kljub fotografov amaterjev.
Začetni razvoj fotografije je narekoval začetek poklicne fotografije. Draga fotografska oprema ni bila dostopna širši populaciji, zato so nastali poklicni fotografi, ki so ljudi fotografirali. V Sloveniji beležimo prvega poklicnega fotografa leta 1859 v Ljubljani, to je bil Ernest Pogorelc. Razvoj poklicne fotografije je narekoval potrebo po združevanju. Tako so nastala razna združenja poklicnih fotografov v zadruge ali obrtne zbornice.
Leta 1973 – 28. januarja – smo v Ljubljani po dolgoletnem mrtvilu ustanovili DRUŠTVO FOTOGRAFSKIH DELAVCEV SLOVENIJE. Ustanovni občni zbor v Klubu poslancev je dokazal, da je tako združenje potrebno, saj se je udeležilo kar 68 poklicnih fotografov iz cele Slovenije. Pobudo za združenje je dal iniciativni odbor in Združenje USUF Jugoslavije. Izvoljen je bil izvršni odbor in predsednik društva Leon Jere, direktor Foto Slovenije. Izvršilni odbor je bil zelo delaven in v prvem poletju je pripravil vse potrebne akte za delovanje društva. Statut je narekoval, da so lahko člani društva samo tisti, ki se poklicno ukvarjajo s fotografijo, ali da so končali fotografsko šolo, ki jo prizna naša država. To pravilo velja še danes, ko ima društvo že 480 članov. Res je, da smo se s tem pravilom zaprli v krog poklicnih fotografov, toda interesi in programski cilji so drugačni kot pri drugih fotografskih klubih. Že prvo leto v decembru 1973 smo s prvo fotografsko razstavo poklicnih fotografov na Gostodarskem razstavišču v Ljubljani dokazali, da imajo naši člani v sebi tudi nekaj umetniške duše. Sodelovanje z Zvezo Jugoslavije USUF je prineslo večjo organizacijo skupščine USUF-a in EUROPHOT-a v Portorožu z več fotografskimi razstavami. Kasneje smo nosili večji del organizacije svetovnega fotografskega kongresa v Beogradu. Sodelovanje z USUF-om smo v letu 1980 prekinili zaradi različnih programskih ciljev. Bilo je težko; dolga pogovarjanja, ki so zašla tudi v politične očitke po osamosvojitvi so nam ob pomoči takratne socialistične zveze Slovenije le prinesle naš cilj, da smo postali samostojno Društvo fotografskih delovcev Slovenije.
Osnovni programski namen društva je bil izobraževanje članov preko raznih seminarjev, predavanj in razstav. Veliko pozornosti smo posvetili odkrivanju in ohranjanju fotografske kulturne dediščine na Slovenskem s prireditvijo FOTOANTIKA. Skrbeli smo tudi za rekreacijo in zabavna srečanja naših članov. Vse skupaj pa je povezal naš informator FOTO BILTEN, ki je enkrat mesečno seznanil člane z delom društva in tehničnem razvojem v fotografiji. Če bi kronološko opisali delo društva v 25 letih, bi lahko izdali posebno revijo, zato smo nekaj povzetkov in misli na to – lahko rečemo uspešno – delo. 30 let neprekinjenega dela v društvu ni majhna doba, to je del zgodovine, ki je prineslo v fotografiji in življenju velike spremembe. Razvoj elektronike in računalništva nas je pripeljalo v novo obdobje. V umetniškem ustvarjanju smo prišli v novo dobo postmodernizma. V tem obdobju smo postali samostojna država Slovenija. Prešli smo iz socialističnega v kapitalistični sistem, kar narekuje drugačen razvoj gospodarstva, to pa je povezano tudi z razvojem fotografije in delom našega društva.
Ko prebiram kronologijo našega društva, pomislim “od kje toliko volje, prostega časa in ljubezni do same fotografije?” Ena najbolj uspešnih dejavnosti je prav gotovo organizacija prireditve FOTO ANTIKA, ki je po 25-letni tradiciji postala praznik ljubiteljev fotografije iz vse Slovenije. Prešla je iz društvene prireditve v turistično in kulturno prireditev Slovenije, saj jo obišče povprečno vsako leto 2000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Druga dejavnost so fotografske razstave. Težko bi našli vse skupinske in posamezne razstave naših članov, ki so razstavljali doma in drugod v svetu. Večja prireditev v zadnjih letih je FOTO STIK, ki ga organiziramo bienalno v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom na Gospodarskem razsavišču v Ljubljani ob sejmu Alpe Adria. Ob sejmu organiziramo razna predavanja, foto show, oblikovalcem pa tako omogočimo, da se seznanijo s tehničnimi in komercialnimi novostmi na področju fotografije. Pet dosedanjih sejmov je obiskalo več deset tisoč obiskovalcev.
Vsa ta leta smo skrbeli tudi za naše mlade kadre. Sodelovali smo s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo pri načrtovanju učnih programov in reform srednješolskega izobraževanja. Zadnja leta je društvo velik del časa posvetilo izdaji prve fotografske revije. Prvotna oblika je bil FOTO BILTEN, ki je iz številke v številke bolj pridobivala podobo prave revije. V letu 1997 smo ob novem uredniškem odboru dobili prvo pravo fotografsko revijo FOTOGRAFIJA.
Finančno je društvo vseh 30 let poslovalo s pozitivno ničlo. Z varčevanjem smo si kupili društveni prostor opremljen z računalnikom, ki ima veliko vrednost predvsem pri ohranitvi raznih publikacij in dokumentov. Tako poslovanje moramo ohraniti tudi v bodoče.
Smo v času, ko naš statut usklajujemo z novo zakonodajo o društvih. Gospodarske spremembe in neusmiljena konkurenca so prinesli za vsakega posameznika več dela in skrbi za lasten obstoj. Vedno manj časa je za prostovoljna dela, zato društvana dela, ki zahtevajo izključno prostovoljce, počasi izumirajo. Potrebno bo veliko volje, da bomo upravičili delo naših predhodnikov, zato se spomnimo na nekaj ključnih članov našega društva, ki so zaslužni, da je naše društvo uspešno delovalo 30 let.
Večje breme dela so nosili člani raznih odborov. Nekaj članov ni več med nami, na njih so ostali lepi spomini in rezultati dela. To so: Leon Jere, Edo Primožič in Tončka Kosi, Carmen Narobe in Vili Majhenič. Med nami je še nekaj članov, ki so aktivno delali 30 let. To so: Sandi Jesenovec, Gusti Rihar, Ferucio Hrvatin . Veliko je še članov, ki so marljivo delali v raznih obdobjih. Vsi so ustvarjalci uspešnega 30-letnega dela našega društva.