Ferucio Hrvatin

Prve korake v fotografijo je naredil z box kamero pri rosnih štirinajstih letih. Takrat je v njem dozorela odločitev, da bo postal poklicni fotograf, čeprav ga je bolj veselil igralski poklic. Kasneje je box kamero zamenjal s fotoaparatom – kopijo Laice, Gamo, Exakto, 9 x 12 mehovko, Idealko in ateljejsko kamero formata 18 x 24. Prve izkušnje je pridobival pri Foto Jadranu v Kopru, in sicer v foto laboratoriju, v ateljeju, prve izkušnje pa je pridobil tudi na področju negativ in pozitiv retuše.Želja po večjem znanju v fotografiji in snemalnem poklicu ga je pripeljala v Ljubljano, kjer je ostal zvest fotografiji in je svoje znanje obogatil in dopolnjeval pri mojstru fotografije gospodu Demšarju na Starem trgu v Ljubljani. Tu je osvojil predvsem skrivnosti reda in natančnega dela, ki je nujno potrebno v tem poklicu.
Pojavila se je barvna fotografija, ki je predstavljala nov izziv, zato se je odločil za delo pri Sava filmu, kjer je pridobil veliko izkušenj predvsem na področju laboratorijske obdelave barvne fotografije (v reprodukciji in turistični fotografiji). Nekaj let je bil vodja foto oddelka, nato pa ga je usoda zanesla na povsem drugo področje fotografije, in sicer foto dokumentiranje cest in s cestami povezanih dogodkov. To področje je pokrival celih 26 let, vse do odhoda v pokoj. V tem obdobju je ustvaril pravi nacionalni arhiv, ki obsega preko stotisoč posnetkov. Vsa ta fotodokumentacija se skrbno ohranja pri Direkciji republike Slovenije za ceste in Družbi za avtoceste v RS. Sam pravi, da je svoj poklic združil tudi s hobijem.
Čeprav mu za razstave ostaja le malo časa lahko kljub temu ugotovimo, da je večkrat razstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah, predvsem na temo CESTE. Njegova dela imamo priložnost videti objavljena v več sto različnih strokovnih in reklamnih publikacijah.
30 let je že aktivni član Društva fotografov Slovenije, od tega je 12 let predsednik društva ter 23 let vodja že tradicionalne prireditve Foto antika. Večji del svojega življenja je posvetil fotografiji, in kot sam pravi, mu tega ni žal – ravno nasprotno: fotografija ga je obogatila in ostal ji bo zvest dokler mu bo zdravje to dovolilo.